(Kolumna) Presenetljiv korak nazaj

Spor med dvema največjima figurama SMC, premierom Mirom Cerarjem in predsednikom parlamenta Milanom Brglezom, v ozadju tli že od samega začetka mandata. Izbruh spora s Cerarjevo zahtevo, naj Brglez odstopi s položaja podpredsednika stranke, je ta razkorak predstavil tudi širši javnosti. Nekaj dejavnikov je kazalo na to, da bo tokrat ta razkol doživel svoj končni epilog, s porazom enega ali drugega. Pa je Cerar naredil precej presenetljiv korak nazaj.

Ta presenetljiva poteza bo seveda odprla vrata za špekulacije, da je bil spor odigran in da gre samo za piarovski manever, ki bi umaknil pogled od vseh težav te vlade. Dejstvo je, da ima Cerarjeva vlada zelo malo rezultatov in da na vidiku ni ene same resne in globoke spremembe, ki jih naša država potrebuje. Celo piarovski triumf zdravstvene ministrice, ki naj bi po dolgih letih rešila slovensko zdravstvo, se te dni kaže kot povsem prazna poteza, ki jo strokovnjaki trgajo korak po korak, saj je jasno, da sploh ne gre za zdravstveno reformo, ki bi odpravila glavne probleme našega zdravstva, ampak za davčno reformo, ki bo še dodatno obremenila že tako šibek srednji razred. O drugih nujnih reformah pa se sploh ne govori, kaj šele da bi se v kratkem lahko o njih vsebinsko pogovarjali.

Navkljub tej vsebinski praznini pa je zadnje mesece opaziti izjemen korak naprej v piarovski preobrazbi Mira Cerarja v močnega in odločnega voditelja. In prav v tej luči je bilo razumeti jasno zahtevo po disciplini v lastnih vrstah in javni napad na Brgleza, ki edini krni javno podobo edinega voditelja SMC. Prav zaradi tega je bilo pričakovati, da bo v naletu nove energije premier šel do konca in počistil lastne vrste, a smo sedaj doživeli popolno pirueto in umik.

Poznavalci notranjih razmer v Stranki modernega centra znajo povedati, da je premier povsem izgubil stik ne le z dejanskostjo, temveč tudi s svojo poslansko skupino. In seveda se poslanci, ki jih njihov vodja zanemarja, počutijo užaljene. Zato so mnogi opozarjali, da si bo predsednik vlade v tej zgodbi razbil zobe in da zna presenečeno ugotoviti, da jih večina stoji za predsednikom parlamenta Brglezom. Ne le osebno, temveč tudi programsko.

In mogoče je prav ta ugotovitev premiera prisilila, da se umakne in povleče svojo zahtevo po odstopu. Optimistično bi lahko rekli, da je ponovno vzpostavil stik z realnostjo in spoznal, da nima take moči, kot si je nemara domišljal. To je vsekakor pozitivno. Kako pa bo ta umik vplival na njegov poskus, da se slovenski javnosti predstavi kot močan in odločen voditelj?

To je seveda najprej odvisno od medijev in njihove interpretacije tega koraka nazaj. Če ga bodo na hitro pospravili z dnevnega reda, bo lahko nadaljeval s predstavljanjem svoje preobrazbe. In potem sledi naslednji korak. Kako bodo to preobrazbo sprejeli slovenski volivci? Analize namreč kažejo, da širša javnost sploh ne spremlja več politike in da bodo torej le stežka sploh ugotovili, da se je v delovanju Mira Cerarja kaj temeljito spremenilo.

Kulminacija tega procesa bo zaključek mandata, ko bo temeljno vprašanje osnovnega okvira izbire na naslednjih volitvah. Okvir določi pogled na neko odločitev in zato nanjo pomembno vpliva. Zadnjih nekaj volitev je bil okvir enostaven in jasen: kdo je alternativa Janezu Janši? Kdorkoli je zasedel to pozicijo, je zmagal na volitvah.

Sam sem sodeloval v zmagi Socialnih demokratov na volitvah 2008 in zato vem, da smo dejansko zmagali že konec leta 2006, ko smo v javnosti zabetonirali okvir, da lahko Janšo premaga samo Pahor. Vse ostalo je sledilo temu okviru. Po klavrnem koncu njegove vlade, je bil alternativa Zoran Jankovič, ki pa mu velike sile v ozadju slovenske politike niso dovolile konzumirati te zmage. Nato je sledil Miro Cerar…

Ali bo prihodnje leto spet temeljno vprašanje, kdo je alternativa Janezu Janši? Ali pa bodo volivci na svojo odločitev gledali skozi drugačno dioptrijo? Ali se bodo denimo najprej vprašali naslednje vprašanje: ali sem za to, da gre Slovenija po isti poti naprej, ali sem za spremembe? Če si bodo najprej postavili to vprašanje, bo ta okvir postavil boljše temelje za njihovo dokončno odločitev. Če pa bodo mediji ponovno pomagali levici, potem je vprašanje samo, kdo bo nosilec levice. Cerar, Židan, Jankovič ali kdo četrti? Prav postavitev okvira zna določiti končni izid volitev in naslednja štiri leta našega življenja. Spet.

Sebastjan Jeretič