Vzporedni pravni sistem znotraj policije ali v čem sta si podobna “Picasso” in “Rudi”

Picasso in Rudi nista kakšni umetniški imeni, ampak kodni imeni dveh tajnih policijskih sodelavcev. Prvi psevdonim je ime registriranega informatorja policije Dejana Orniga, Rudi pa je registrirani tajni policijski delavec TD 515, ki se je na Trojanah leta 2012 predstavljal, kot sodelavec uprave Uniorja Zreče, oziroma zaupnik takrat še predsednika uprave Gorazda Korošca.

Ornig je od leta 2012 do maja 2015 po navodilih policije, brez odredbe tožilstva in sodišča, vdiral v elektronsko pošto, profile na družbenih omrežjih (predvsem facebook), zasebne forume, zgodovino spletnega iskanja in preostalo spletno komunikacijo več kot 300 ljudi. Z vdori se je začel ukvarjati leta 2009 in do leta 2011 vdrl v več kot 200 uporabniških računov Slovencev.

Gre za nekakšno policijo v policiji, ki na podlagi tajnih aktov famoznega “Navodila o poslovanju s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene in Strokovnega navodila o prikritih preiskovalnih ukrepih in prikritih metodah dela kriminalistične policije”, ki jih policija še do danes ni predala KNOVS-u,(Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb)

V času, ko so v Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb bili bitko s policijo, da jim vendarle pokaže njihove tajne akte, ki opredeljujejo uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in financiranje tajnih sodelavcev, se je zgodil zgolj vdor v zasebno elektronsko pošto podpredsednika parlamentarne komisije Mateja Tonina.

Če pustimo ob strani primer Dejana Orniga, ki je nezakonita dejanja sam naznanil tožilstvu in javnosti, pa TD 515 Rudi ni zmogel poguma, da bi prijavil nezakonito ravnanje nadrejenih, ki so brez odredbe pristojnega tožilstva v “načrt operativne kombinacije in tajnega delovanja” dodali še navidezno izročitev denarja na Trojanah, ki ga od njega nihče ni zahteval in za kar ni imel odredbe tožilstva.

Napeljevanje h kaznivemu dejanju v ZKP (Zakon o kazenskem postopku) v četrtem odstavku 151.člena izrecno prepoveduje, ko prepove “izzivanje kriminalne dejavnosti” oziroma napeljevanje h kriminalnemu dejanju. V primeru razvpite aretacije moje malenkosti na Trojanah leta 2012 pa je šlo prav za to, za izzivanje kriminalne dejavnosti s strani tajnega policijskega delavca.

TD Rudi se je po navodilih kriminalista znašel torej  v vlogi agenta provokatorja, nekoga, ki skuša druge zvabiti v kaznivo dejanje, čeprav je to po evropski zakonodaji in sodni praksi strogo prepovedano. TD Rudi 515 je namreč deloval po navodilih vodje kombinacije kriminalista Boštjana Hmelaka, takrat seveda še ni bilo znano, da policija deluje tudi po tajnih aktih oziroma po vzporednem pravnem sistemu. Zdi se, da je nekaj povsem normalnega, da ima policija tajne akte, ki so podlaga za sledenje in nadzorovanje državljanov, v stilu nekdanje tajne službe, ki je številne akcije speljala na podlagi tajnega uradnega lista oziroma tajne jugoslovanske zakonodaje.

»To je samovolja. Samovolja, ki je v pravni teoriji poznana kot ena najhujših oblik zlorabe oblasti. Če ni na podlagi zakona in ustave, če je na podlagi nekega predpisa, ki ni zakonit, gre za klasičen primer zlorabe oblasti,« je nedavno na posvetu štirih ustavnih pravnikov na okrogli mizi z naslovom »Tajni predpisi včeraj, danes in jutri« posvaril dr. Lovro Šturm.

Glede na to, kateri sektorji delujejo v kriminalistični policiji v vseh upravah za notranje zadeve: sektor za posebne naloge, oddelek za tajno delovanje, oddelek za opazovanje, oddelek za specialno tehniko, oddelek za zaščito prič, center za kriminalistično obveščevalno dejavnost z oddelkom za delo z informatorji in viri, niti ni presenetljivo, da policija, vsaj v nekaterih primerih deluje, kot klasična tajna služba. Ta pa za svoje delovanje seveda ne potrebuje nobenih odredb sodišča in tožilstva, saj jo samo motijo pri njenem delu.

Vladimir Vodušek