Milan Brglez postal odpadnik v SMC-ju, Cerarjevi napovedujejo njegovo zamenjavo
Čeprav so odkrito nasprotovanje predsednika državnega zbora Milana Brgleza noveli zakona o tujcih, v njegovem kabinetu pojasnjevali, da gre pač za običajno strankarsko demokracijo, pa se je še pred glasovanjem v parlamentu začelo govoriti celo o možnosti, da bo Cerar predlagal zamenjavo Brgleza na mestu predsednika državnega zbora. Bitka za politični prestiž med predsednikom stranke Mirom Cerarjem in Milanom Brglezom, vmes je padla seveda ministrica za notranje zadeve Vesna Gjerkeš Žnidar, se je tokrat končal s porazom Milana Brgleza, saj je na svojo stran dobil le dva poslanca, med katerimi sta Matič in Mitja Horvat, če pustimo ob strani nekaj vzdržanih in poslancev SMC-ja, ki jih ni bilo na glasovanju.
Po odkritem nasprotovanju in sporu med Cerarjem in Brglezom je jasno, da je razpadel “dream team”, kjer je Brglez predstavljal nekakšno intelektualno elito oziroma linijo znotraj stranke. Prvi premik Brgleza iz Gregorčičeve na Šubičevo se je ugodil že ob sestavi vlade, kjer se je Brglez moral umakniti Karlu Erjavcu, na mestu zunanjega ministra, v parlament, sedaj pa so mu obrnili hrbet celo v poslanski skupini, ko so sinoči že na veliko razlagali, kako bo Cerar zamenjal Brgleza na mestu predsednika državnega zbora. Sinočnji nastop Brgleza pri obrazložitvi glasu si velja zapomniti, zato ga na tem mestu povzemamo še enkrat:
“Spoštovane kolegice in kolegi, Danes je bilo veliko govora o varnosti in človekovih pravicah, ki sta zame vedno bili in bosta razumljeni in obravnavani, kot neločljivi vrednoti. Kot taki sta definirani tudi v naši ustavi. Sam bom glasoval proti sprejetju tega zakona, v prvi vrsti kot državljan te države, pa tudi kot poslanec in kot predsednik državnega zbora. Prvič ne morem glasovati za zakon, za katerega menim, da krši ustavo RS in ratificirane mednarodne pogodbe in drugič, ker menim, da ta zakon uzakonja kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so določene v naši ustavi. Tretjič, ker se zavedam, da bo sprejetje tega zakona imelo nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za RS in njene interese v mednarodni skupnosti, Svetu Evrope in Evropski Uniji, ne za naše državljane, ne za druge. Varnost brez človekovih pravic ni in jih tudi ne bo. Hvala”.
Zakaj se je odkrito nasprotovanje med Cerarjem in Brglezom odprlo ravno ob noveli zakona o tujcih, lahko samo ugibamo. Pa vendarle najhujši javni spor na dvoru vladne stranke nikakor ne bo ostal brez posledic in pozabljen. Brglez in Cerar sta na nekaj skupnih sestankih sicer poskuša uskladiti spor, vendar tokrat ostala vsak na svoji strani. Cerar, ki za sabo ni imel samo poslanske skupine, ampak je dobil glasove celotne opozicije SDS in NSI, je praktično potegnil potezo, za katero bi lahko rekli, da se je ne bi sramovali niti v opoziciji. Brglez je imel za sabo sicer mnenje zakonodajne pravne službe državnega zbora, ki je, kot je hitel zagotavljati novinarjem, avtonomna in bo avtonomna in da ne bo dovolil, da bi kdorkoli nanjo vplival, vendar mu to ni kaj dosti pomagalo, saj je poslanska skupina stopila za Cerarja.
Evodenco glasovanja si lahko pogledate spodaj.
Vladimir Vodušek