Ali lahko francoski Bernie Sanders ustavi ultra-desnico?

Bivši francoski minister za šolstvo Benoit Hamon je premagal bivšega premiera Manuela Vallsa na znotraj strankarskih volitvah Socialistične stranke, ki bodo postregle s predsedniškim kandidatom za francoske predsedniške volitve. Hamon, “francoski Bernie Sanders” kot ga imenujejo mediji, je nov obraz francoske levice in trenutno eden od najpopularnejših politikov v Franciji.

Po prepričljivi zmagi v prvem krogu volitev v Socialistični stranki, se o Benoitu Hamonu govori kot o človeku, ki bi lahko reformiral francosko levico oziroma jo vrnil k njenim koreninam. Kaj njegov hitri vzpon govori o prihodnosti francoske levice?

Ogrodje njegovega programa je predlog, da bi vsak državljan Francije prejemal mesečno nadomestilo, ne glede ali je zaposlen ali ne, in ne glede na to, koliko zasluži na mesec. Nekaj podobnega, kar je nedavno uvedla Finska.

Prav tako se Hamon zavzema za legalizacijo kanabisa, obdavčenje prihodkov, ki jih ustvarjajo roboti in ukinitev kontroverznega zakona o delu, ki je bil sprejet lansko leto in je omogočil delodajalcem lažje odpuščanje delavcev.

Hamonov načrt vsebuje tri faze.

V prvi fazi je predviden 10 odstotni dvig minimalnih socialnih prejemkov za najsiromašnejše državljane Francije, oziroma na 600 evrov mesečno.

Druga faza predvideva čas, ko se bi izplačila razširila med 18 in 25 odstotki.

Tretja faza pomeni, da se izplačila razširijo na vse francoske državljane (po načrtu, od leta 2022 naprej), s tem, da bi višina izplačila bila 750 evrov mesečno.

Kritiki trdijo, da tak načrt ni uresničljiv in bi stal med 300 in 400 milijardami evrov.

Sam Hamon ni razložil, kako ga namerava izvesti, konkretno, kako se bodo mesečna nadomestila pravzaprav financirala, vendar to ni vplivalo na njegovo priljubljenost med volivci levice.

Dejstvo, da Hamon vodi v strankarski tekmi za predsedniško nominacijo, jasno kaže na razkol v francoski levici. Na eni strani je trdo levičarko jedro, na drugi pa liberalnejše, bližje sredini, torej bivšemu predsedniku vlade Manuelu Vallsu.

Nekdanji francoski premier in drugouvrščeni znotraj strankarske tekme je izvedel cel niz nepriljubljenih ukrepov in reform, še posebej na področju dela in spremembi zakona o delu (zaradi katerega so v Franciji potekali resni protesti), kot tudi ukrepov povezanih z varnostno politiko, posebej po seriji terorističnih napadov v državi.

Hamon vstopa v drugi krog volitev z močnejše pozicije. V kolikor zmaga, se od njega pričakuje obrat Socialistične stranke od centra v smeri tradicionalnih levičarski stališč. Vendar pa mu to ne bo kaj dosti pomagalo v predsedniški tekmi, saj so po javnomnenjskih anketah možnosti za zmago socialista na predsedniških volitvah majhne. Ne glede, kdo bo socialistični kandidat, se mu obeta le peto mesto.

Vendar pa, utegne del njegovih glasov v drugem krogu predsedniških volitev dobiti bivši minister za gospodarstvo Emmanuel Macron, ki je ustanovil centralistično Gibanje “En Marche”. Macron je trenutno največja skrb Marine le Pen in Francoisa Filona, ki upata na drugi krog predsedniških volitev. Hamon bi lahko na tak način posredno zaustavil francosko ultra-desnico.

K.R.