Neverjetno sprenevedanje in hipokrizija slovenskih medijev
Potem ko je Pro Plus praktično čez noč “zavil v črnino” 300.000 do 400.000 prebivalcev, ki televizijske programe spremljajo preko sobnih in strešnih anten in tako zaradi svojih sebičnih komercialnih interesov, praktično udaril po najbolj ranljivih skupinah slovenskega prebivalstva, je te dni prav zanimivo prebirati “mainstream medije”, kako zagovarjajo sporno odločitev.
Če ne bi bilo prizadetih toliko ljudi, bi bilo prav zabavno prebirati, kako mediji zagovarjajo takšno odločitev. Tako Delo v članku z naslovom: “Dokončno slovo od anten” s podnaslovom “Priljubljeni POP TV in Kanl A v digitalno ero – mogoče so podražitve naročnin nekaterih operaterjev”, odločitev Pro Plusa zagovarja kot smiselno.
“Poteza Pro Plusa je po mnenju izrednega profesorja novinarstva na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Marka Milosavljeviča logičen odziv na digitalizacijo, ki je spremenila produkcijo in sprejemanje vsebin. Prav tako je po njegovem mnenju smiselna, ker je Slovenija država z enim najmanjših deležev gledalcev, ki program spremljajo prek antene, “
To je neverjetno paradoksalna argumentacija, ki ne vzdrži najbolj osnovnih številk. Tako naj bi po lanskih podatkih AGB Nielsona, ki je najbolj odgovoren za anomalije v medijskem prostoru in je praktično Pro Plusu s svojimi meritvami omogočil popolni monopol na oglaševalskem trgu, izmeril samo 250.000 gledalcev, ki televizijo še vedno, kot poudarja Delo, brezplačno spremljajo prek anten oziroma digitalnega prizemnega omrežja, kar naj bi bilo 12,5 odstotka prebivalcev.
Da so številke precej višje, lahko potrdijo v Oddajnikih in zvezah na RTV Slovenija, kjer imajo natančne podatke o tem, koliko ljudi spremlja programe preko sobnih in strešnih anten. Številka je precej blizu 20 odstotkom prebivalstva ali celo več. Prav zanimivo bo sedaj spremljati argumentacijo AGB-ja, kako se ni praktično nič zmanjšala gledanost Pro Plusa, saj bodo morali minimalizirati manjšo gledanost, saj bi sicer logično seveda padli prihodki od oglaševanja, kar pa ni v interesu korporacije.
Najbolj me je seveda nasmejal Žurnal 24, ki “razkriva”, koliko že plačujete za tuje televizijske programe in se po pilatovsko zgraža, koliko “ubogi” kabelski operaterji plačujejo za športne kanale. In pomislite, za tuja paketa programov Fox in Discovery plačujejo le po evro na mesec. Da je to štirikrat manj, kot si je za programe zaračunal Pro Plus, pa se jim sploh ne zdi problematično. Seveda si bodo kabelski operaterji to že poračunali pri podražitvah paketov.
Vprašanje je le, kdo bo v tej igri vzdržal dlje, saj gre v tej partiji pokra za “igro velikih”, ki imajo v rokavu številne adute. Eden od teh je vsekakor Telemachov Total TV, ki ga “sconto” ponujajo praktično na vseh medijih. “Veliki” bodo seveda v igri pokra lahko vzdržali dlje, saj imajo veliko žetonov na mizi, medtem ko si manjši operaterji ne bodo mogli dolgo privoščiti sedenja za mizo in bo nujno prišlo do konsolidacije trga ponudnikov IP- storitev. Na koncu se bo postavilo vprašanje: “Kaj sploh še ostane velikim”?
Edina neznanka so seveda ljudje oziroma gledalci, ki na nož čakajo podražitve paketov in sodeč po forumih, je mogoče pričakovati pravi val nezadovoljstva, ki ga ne bo mogoče pomiriti s plačanimi članki in mediji, ker bodo enostavno računi in denarnice kazale drugače, kot jih prepričujejo mainstream mediji. Nič ne bodo pomagali naslovi v Nedeljskem dnevniku: “Darja in Edi bosta izginila v snežnem metežu – Brez signala TV-programov Pop TV in Kanala A…”
In na koncu, namesto, da bi se mediji odločno postavili na stran ljudi, ki imajo strešne in sobne antene in ostali brez signala, oziroma na stran gledalcev, ki bodo že kmalu plačevali dražje položnice za kabelske programe so se postavili na strank korporacije.
Vladimir Vodušek