Operacija “Ustavni sodniki”: Bo Pahor ustregel Janši ali Cerarju?

Čeprav se je za štiri mesta ustavnih sodnikov prijavilo kar 22 kandidatov, pa se vse skupaj vrti zgolj okoli enega kandidata in sicer Klemna Jakliča. Medtem ko javna podpora SDS Jakliču pravzaprav ni presenetljiva, pa bolj preseneča odločitev poslanske skupine NSI – krščanskih demokratov, ki je sprejela celo sklep, da v primeru, če Pahor ne bo predlagal Jakliča, ne bo podprla nobenega od ostalih kandidatov v parlamentu.

Politična večina v parlamentu je sicer že novembra 2015 Klemna Jakliča izločila iz kandidature za slovenskega člana Evropskega sodišča za človekove pravice, saj je takrat dobil 37 glasov, potreboval pa bi jih najmanj 46. Največ glasov je dobil Marko Bošnjak (58) in vrhovna sodnica Nina Betteto (56), ki sedaj prav tako kandidira za ustavno sodnico. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je takrat prepričljivo podporo dala Bošnjaku.

Jakličeva reakcija v twittu po propadli kandidaturi je bila, da je šlo zgolj za ogrevanje…

Politična levica je Jakliču predvsem očitala koketiranje s politično opcijo, ki mu seveda v parlamentu ni mogla zagotoviti parlamentarne večine, v zadevi Patria. Takratni Sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Župančič je zadevo komentiral z besedami: “Je že res, da se je Jaklič v zadevi Patria po nepotrebnem eksponiral in si s tem nakopal leve sovražnike. V strokovnost njegovega vmešavanja se, ker gre za konkretno zadevo, ne morem spuščati. Dejstvo pa je, da je ustavno sodišče na koncu potrdilo stvari, ki jih je Jaklič zagovarjal in da je bilo vrhovno sodišče, s katerega prihaja ena kandidatka, v tem postopku okarano (kasirano)”. Jakliču namreč izrazito nasprotujeta SMC in Združena levica, medtem, ko so SD – socialni demokrati zadržani in se glede tega ne opredeljujejo, vsaj javno ne. Matjaž Han je včeraj sicer dejal le, da bi bil njihov član Rado Bohinc soliden ustavni sodnik, kot je bil Ciril Ribič, nekdanji predsednik prenoviteljev.

Jaklič je pravzaprav lakmusov papir predvsem za predsednika Pahorja. V kolikor ga ne bo predlagal, bo to izredno negativno za pridobivanje desnih glasov na predsedniških volitvah, s katerimi je bil Pahor pravzaprav izvoljen pred petimi leti. Bolj kot sama sestava ustavnega sodišča je zadeva tokrat delikatna za Boruta Pahorja, saj gre za imenovanje skoraj polovice ustavnih sodnikov v volilnem letu. Vodje poslanskih skupin so bili v četrtek izredno presenečeni nad zadržanostjo Pahorja, kar sicer ni običajno, saj je bil na podobnih srečanjih zelo zgovoren.

V primeru, da bo Pahor Jakliča predlagal, ne glede na usodo glasovanja v parlamentu, pa to ne bo ostalo brez odziva na levi sredini. Favorit glavne vladne stranke SMC-ja, oziroma kar predsednika vlade Mira Cerarja, je Matej Accetto sicer izredni profesor na katedri za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete. Tako kot Jaklič z doktoratom, se Accetto lahko pohvali še z magisterijem na Harvardu. Glede na dejstvo, da je predaval na globalni katoliški šoli prava pod okriljem katoliške univerze na Portugalskem, pa bi lahko predvidevali, da svetovnonazorsko pripada desni provinienci, kar bo seveda zanimivo.

Vladimir Vodušek