Aleksandr Dugin, novi Putinov Rasputin?

Ni se še polegel prah okoli odločitve odhajajočega ameriškega predsednika Obame, da izžene 35 ruskih diplomatov, je čez noč postal fokus zanimanja zahodnih medijev Aleksandr Dugin, intelektualac, ki ga predstavljajo kot “Putinovega Rasputna”.

Pri analiziranju potez ruskega redsednika Vladimira Putina so se v zadnjem času mediji na Zahodu na veliko ukvarjali s kontroverznim ruskim intelektualcem Aleksandrom Duginom, ki mu nekateri pravijo tudi ““Putinovi možgani””.

S svojo dolgo brado filozof, sociolog in zgodovinar Dugin (54) prav zares spominja na kontroverznega mistika Grigorija Rasputina.

Analitiki menijo, da je Duginov vpliv na ruskega predsednika podoben tistemu, ki ga je imel Rasputin na rusko carsko družino Romanov, carja Nikolaja II in carico Aleksandro.

Internetni forum “Big think” gre še korak dlje in trdi, da je Dugin “najnevarnejši filozof na svetu” in zagovornik ruskega imperijalizma.

Dugin je trd tradicionalist in kritik ameriškega liberalizma, vendar obsoja tudi komunizem in kritizira fašizem. Zavzema se za prepoved kemije in fizike in je nasprotnik interneta in biotehnologije.

Dugin ima tudi mnenje o naših sosedih Hrvatih in Srbih. Tako je v svojem članku “Geopolitika jugoslovanskega spopada” leta1997 ocenil, da Hrvati pripadajo “katoliškemu sektorju germanske srednje Evrope”, njihova geopolitična usoda je zato vezana na ta blok”. Za Srbe pa poudarja, da so v vseh kritičnih zgodovinskih trenutkih, bili za Ruse.

Aleksandr Geljevič Dugin je rojen 1962 v Moskvi. Njegov oče je, kot sam trdi, najverjetneje delal za sovjetsko vojaško obveščevalno službo.

“Sovražil sem svet, v katerem sem se rodil”, je povedal Dugin v pogovoru za “The New Yorker”.

Mediji navajajo, da se je kot najstnik pridružil krogu ekscentričnih moskovskih intelektualcev, ki so prezirali sovjetski komunizem, kot tudi zahodni kapitalizem in kazali naklonjenost misticizmu in ezoteriki.

V času Gorbačovove perestrojke (1986-1991) je bil Dugin prvič na Zahodu, natančneje v Berlinu in Parizu, kjer je spoznal Alaina de Benoista, ustanovitelja in vodjo evropske Nove desnice.

V obdobju 1990. do 2000 je Dugin objavio niz del in knjig, med katerimi tudi knjigo “Osnove geopolitike” (1997), ki je zbudila veliko zanimanje političnih in vojaških struktur v Rusiji.

Dugin je zatem postal svetovalec pokojnega predsednika ruske Dume Genadija Seleznjova. Leta 2000, ko je Vladimir Putin postal ruski predsednik, je Dugin postal njegov goreči zagovornik.

Leta 2004 je Dugin doktoriral iz sociologije na nemški Univerzi v Rostovu ter leta 2008 postal profesor na Univerzi Lomonosov v Moskvi in direktor Centra za konzervativne študije.

Tuje agencije poročajo tudi, da je Aleksandr Dugin leta 2001 ustanovil Mednarodno evroazijsko gibanje, organizacijo, ki promovira združitev nekdanjega sovjetskega območja, v enotno kulturno in civilizacijsko enoto.

Zmago Donalda Trumpa v Ameriki je dočakal z navdušenjem. “Za nas je njegova zmaga radost, to je sreča. Morate razumeti, da imamo Trumpa za američkega Putina”, je za Wall Street Journal dejal Aleksandr Dugin.

K.R.