“Pa kaj vi v resnici hočete?”, Franz Kafka – Proces

“Nekdo je moral oklevetati Jozefa K., ker je, čeprav ni naredil nič narobe, nekega jutra bil aretiran…”

Tako se začenja sloviti roman Franza Kafke Proces, Celotna problematika v interpretiranju Procesa pa je v iskanju odgovora na dve vprašanji. V čem je pravzaprav krivda Jozefa K. in kakšno je to sploh sodišče?

Ti dve vprašanji si lahko zastavimo tudi glede ravnanja sodišč v primeru moje malenkosti. Gre za odločitve okrožnih in višjih sodišč v Celju, Slovenj Gradcu in Mariboru, glede izločitve dokazov, predvsem pa v dveh odločitvah Vrhovnega sodišča, glede predloga prenosa pristojnosti iz Celja v Ljubljano.

Tako je 5. decembra 2013 Vrhovno sodišče RS, ki so ga sestavljali vrhovni sodnik Branko Masleša, kot predsednik ter Vesna Žalik in mag. Damjan Florjančič, zavrnilo predlog za prenos krajevne pristojnosti iz Okrožnega sodišča v Celju pred okrožno sodišče v Ljubljano z obrazložitvijo, da niso podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos pristojnosti.

Šlo je za utemeljen dvom v nepristranskost sodnikov zaradi odločitve Vrhovnega sodišča o nezakonitem priporu, ki so ga na večih senatih potrdili sodniki na Okrožnem sodišču v Celju.

Vrhovno sodišče prenosu pristojnosti v Ljubljano ni ugodilo, kasneje leta 2015 je isto Vrhovno sodišče, domnevno zaradi preobremenjenost,i spis in pristojnost za sojenje preneslo na Okrožno sodišče v Slovenj Gradec, kar je svojevrsten paradoks. Ko smo zahtevali prenos pristojnosti v Ljubljano je Vrhovno sodišče to zavrnilo, kasneje pa samo na predlog predsednika sodišča v Celju predodelilo zadevo v Slovenj Gradec, ker imajo tam manj dela kot v Celju.

Seveda smo se pritožili na sklep o prenosu pristojnosti iz Celja v Slovenj Gradec, saj bi bilo logično, da bi glede na stalno bivališče obtoženca in odvetnikov, zadevo lahko prenesli v Ljubljano. Vendar ne, preneslo jo je še dlje, v Slovenj Gradec.

Ker smo se pritožili, je 24. novembra 2016, tokrat senat Vrhovnega sodišča pod predsednico Barbaro Zobec, zavrnil predlog za prenos krajevne pristojnosti, kljub poudarjanju, da predstavlja oddaljenost od kraja bivanja obdolženca od sodišča vsekakor relevantno okoliščino. Da bo zadeva še bolj zapletena, sta se od leta 2013 v Celju, na spisu zamenjala dva predsednika senata, prav tako pa je prišlo tudi do spremembe na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu.

Predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu mag. Petra Čas je 7.12. 2015 kazensko zadevo, ki je bila dodeljena Marjeti Vezovnik, predodelila sodnici Valeriji Matvos Jeromel. Na okrožnem sodišču v Celju je zadevo najprej vodila v času predobravnavnega naroka sodnica Marjana Topolovec Dolinšek, vendar je bila na podlagi sklepa višjega sodišča v Celju, umaknjena z zadeve in je vodenje senata prevzel okrožni sodnik svetnik Miran Jazbinšek.

Od začetka sodnega postopka so se na zadevi menjali trije predsedniki senatov in sicer dva na Okrožnem sodišču v Celju in eden na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. Sodišče, ki je dvakrat odločalo o prenosu pristojnosti, pa je v prvi odločbi vztrajalo, da mora biti sojenje v Celju in ne v Ljubljani, potem pa samo prerazporedilo spis v Slovenj Gradec namesto v Ljubljano, kjer je nenazadnje stalno bivališče obtoženega in zagovornika.

Spis se seli očitno tako dolgo, dokler ne najdejo “pravega sodišča”, predvsem pa “prave sodnice oziroma sodnika”. Med tem pa so minila več kot štiri leta od začetka postopka. Neverjetno res.

Vladimir Vodušek

.